Dnevnik – An article about the benefits and dangers of Wikileaks

Dvenik (Slovenian News Outlet) - January 20th, 2011; Director and Founder of the ICD, Mark Dornfried, speaks at the Round Table, organised by the ICD and the Pucnik Institute, about the role of Wikileaks as a source of information in the public international sphere.
  January 20th, 2011

Wikileaks: Freedom of speech or a threat to freedom?

Dvenik (Slovenian News Outlet) – January 20th, 2011

Janša: Za Slovenijo so zaklenjeni arhivi večje vprašanje kot to, kaj se bo zgodilo z Assangeom

Vir / Avtor:  Marjeta Kralj
20. januar 2011 (nazadnje spremenjeno: 4:55 23. oktober 2012)
Ljubljana -  Objave zaupnih ter politično in strateško občutljivih dokumentov ameriških diplomatov na spletnih straneh neprofitne organizacije Wikileaks so osramotile vlade po svetu, v mednarodne odnose pa vnesle višjo stopnjo transparentnosti, kot je je bila svetovna diplomacija vajena kadar koli prej.Na vprašanje iz občinstva, zakaj ameriška administracija ni sprejela ponudbe Wikileaksa, naj sami pregledajo depeše in naredijo selekcijo za objavo, je ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli (drugi z leve) odvrnil, da so bili prvič besni zaradi kraje depeš, drugič niso želeli ustvariti vtisa, da podpirajo objavo zaupnih dokumentov, tretjič pa niso verjeli, da bo Wikileaks upošteval njihov izbor. (Foto: Luka Cjuha)

Za kritike Wikileaks predstavlja grožnjo nacionalni varnosti držav in oviro v delovanju mednarodne diplomacije. Podporniki pa v organizaciji vidijo okrepljen glas civilne družbe, ki izboljšuje demokratični diskurz ter predstavlja izziv mogočnim javnim institucijam in zasebnim organizacijam.

Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Inštitut za kulturno diplomacijo (ICD) iz Berlina sta se zato odločila prirediti okroglo mizo in na njej odgovoriti na vprašanje, ali Wikileaks uresničuje svobodo govora ali pa predstavlja grožnjo svobodi. Mnenja sodelujočih so bila deljena.

Brez premisleka o posledicah

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je poudaril, da je organizacija Wikileaks objavila zaupne depeše brez upoštevanja posledic, ki jih takšno razkritje prinaša. “Objave bodo škodovale mnogim nedolžnim ljudem, rešile pa ne bodo nobenega življenja,” je dejal. Trdil je, da je povečanje transparentnosti načeloma dobro, vendar popolna transparentnost ni mogoča, saj potrebujemo tudi določeno zasebnost. Pri tem je omenil ogorčenje prvega moža Wikileaksa Juliana Assangea ob medijskem razkritju njegovih zasebnih podatkov ob obtožbah o domnevnem posilstvu.

Mussomeli je pojasnjeval, da so mednarodni odnosi velikokrat delikatni in zapleteni, Wikileaksove objave pa razkrivajo le del teh odnosov in so kot izseki iz filma. Poleg tega je izpostavil, da je samo delovanje organizacije Wikileaks netransparentno. “Ne vemo, od kod so dobili depeše, katere depeše so dobili, koliko so zanje plačali, pa tudi tega ne, kako so se odločili, kaj natanko objaviti,” je našteval.

Na okrogli mizi je sodeloval tudi predsednik SDS Janez Janša. Menil je, da za ljudi, ki bodo zaradi objav zaupnih depeš aretirani ali celo ubiti, ni dileme o tem, kaj je Wikileaks. “Po drugi strani pa lahko govorimo o širitvi svobode govora,” je pripomnil. Pri tem je poudaril, da smo v Sloveniji zelo kritični do tujih vlad, za našo pa uporabljamo druga merila. V Sloveniji namreč po njegovem mnenju lahko opažamo procese v smeri manjše dostopnosti informacij. Izpostavil je, da je slovenska obveščevalna služba nedavno prepovedala dostop do določenih arhivov, ki hranijo informacije o dogodkih iz dovolj oddaljene preteklosti, da bi morale biti dostopne javnosti.

V depešah nič novega

Direktor in ustanovitelj ICD Mark C. Donfried je posvaril, da Wikileaksove objave razkrivajo le en vidik mednarodnega diplomatskega delovanja. “Problem je v tem, da na Wikileaks ne gledamo kot na enega od žarometov, ki osvetljujejo diplomatski oder, ampak mislimo, da kaže vso resnico,” je dejal.

Sociolog dr. Matej Makarovič je menil, da depeše ne razkrivajo nič posebnega. “Problem ni vsebina depeš, ampak delno neprimeren odziv ZDA na Wikileaksova razkritja,” je poudaril.

“Če želimo imeti učinkovito diplomacijo, bi morali pogovore diplomatov obvarovati pred očmi javnosti,” je bil jasen nekdanji diplomat Ernest Petrič. Dodal je, da bodo diplomati sedaj poročali na drugačen način, ki ne bo več tako direkten in odkrit.

Medtem se je nekdanji minister za razvoj Žiga Turk spraševal, ali je abstraktna debata o transparentnosti mednarodne diplomacije sploh pomembna, saj lahko o objavah zaupnih dokumentov sodimo le od primera do primera. Je pa opozoril, da žrtve Wikileaksovih objav že padajo: med drugim se je povečalo nezaupanje v varnost spletnih storitev, kot je elektronsko bančništvo.

Prvi odziv iz občinstva je bil ogorčen. “Mislim, da so vaša mnenja elitistična in populistična, stopili ste v obrambo ZDA,” je dejala udeleženka okrogle mize.